sv. Pavel
(29. junij)
Sv. Pavel velja za apostola narodov, čeprav od Jezusa ni bil i zbran med dvanajstere apostole. Pavel (Savel) je bil doma v Tarzu v današnji Turčiji. Bil je visoko izobražen. Bil je fanatičen preganjalec kristjanov, dokler se mu ni pred Damaskom prikazal Jezus in ga vprašal, zakaj ga preganja. Po tem dogodku se je Savel spreobrnil v kristjana in dobil krstno ime Pavel. Iz preganjalca Cerkve je postal njen največji zagovornik in na svojih treh misijonskih potovanjih obšel malodane ves tedan znani svet. Bil je največji pričevalec za Kristusa in njegov evangelij širil v sredozemskih deželah in nazadnje v Rimu, kamor so ga privedli kot ujetnika, da bi se zagovarjal za svoje delo pred cesarjem. Ta pa je dal obglaviti leta 67 (natančna letnica ni znana).
Sv. Pavel je napisal številna pisma Cerkvam in krščanskim skupnostim ter posameznikom (npr. Rimljanom, Kološanom, Efežanom, Korinčanom, Tesaloničanom, Titu, Timoteju...) V njih je razlagal božjo besedo, poučeval, bodril in tolažil verujoče v Jezusa Kristusa. Dajal pa jim je tudi čisto praktične nasvete za lepo družinsko življenje in življenje v krščanskih skupnostih. Pri nedeljski božji besedi, pri drugem berilu največ krat poslušam o odlomke iz pisem sv. Pavla. Sv. Pavla upodabljajo z mečem in knjigo. Je zavetnik katoliškega tiska, teologov, dušnih pastirjev, ladjarjev, brodolomcev, itd. Priprošnjik je proti kačjemu piku, proti strahu, za dež in rodovitnost polja. Skupaj s sv. Petrom goduje 29. junija.
Za zavetnika popotnikov in popotnic je bil izbran zaradi svojih misijonskih potovanj.
“Ker smo njegovi sodelavci, vas tudi prosimo, da Božje milosti ne bi prejeli v prazno! Pravi namreč: Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal. Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! V ničemer ne dajemo nobene priložnosti za pohujšanje, da se naša služba ne bi grajala, ampak v vsem sebe priporočamo kot Božje služabnike: v veliki stanovitnosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, pod udarci, v ječah, pri uporih, v naporih, v bedenjih, v postih, s čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, z dobroto, s Svetim Duhom, z iskreno ljubeznijo, z besedo resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravičnosti v desnici in levici, v slavi in sramoti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljevalci, a vendar resnični, kakor neznani in spoznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor kaznovani, a ne usmrčeni, kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse.” (1 Kor 6,1‐10)